Že kar 28. Willem C. Vis International Commercial Arbitration Moot (v nadaljevanju Vis Moot) je ob dlje časa trajajoči epidemiološki situaciji v zvezi z virusom COVID-19 potekal na drugačen način, kot običajno – v prestolnici sosednje Avstrije, in sicer na daljavo, preko spletnih aplikacij, kot sta Microsoft Teams in Zoom. Tudi izmišljen primer, ki so ga organizatorji Vis Moota v okviru arbitraže zastavili, je bil obarvan v sklopu pandemije, saj je ključno vlogo odigralo ravno cepivo proti virusu COVID-19 s t.i. virusnim vektorjem GorAdCam.

Primer je zajemal na eni strani pogodbo med tožnikom, podjetjem RespiVac plc iz namišljene države Mediterraneo, in prvotoženo stranko, podjetjem CamVir Ltd iz namišljene države Equatoriana, glede katere je bila vsebina sklenitve v uporabi zgoraj omenjenega virusnega vektorja zoper bolezni dihal, med katere sodi tudi COVID-19, ter na drugi strani pogodbo med drugotoženo stranko, podjetjem VectorVid Ltd, prav tako iz namišljene države Equatoriana, in podjetjem Ross Pharmaceuticals, ki je eno izmed večjih podjetij iz namišljene države Danubia. Vsebina druge pogodbe je bila prav tako v uporabi že omenjenega virusnega vektorja, a za malarijo in temu podobne druge nalezljive bolezni. Tožnik RespiVac plc je drugo pogodbo videl kot ogrožajočo za celoten razvoj svojega cepiva, saj je menil, da že samo zatrjevanje tretje osebe, tj. Ross Pharmaceuticalsa, da ima določene intelektualne pravice, ki ni popolnoma neutemeljeno, zadostuje za kršitev prvega odstavka 42. člena Konvencije Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (tudi CISG oziroma Dunajska konvencija; v nadaljevanju Dunajska konvencija). Vsled navedenemu je vložil tožbo pred Švicarsko Zbornico arbitražne institucije (SCAI), saj je bila v pogodbi vsebovana arbitražna klavzula o reševanju sporov, ki je določala uporabo Švicarskih pravil mednarodne arbitraže (v nadaljevanju Pravila), pri čemer je tožil tako podjetje CamVir Ltd, kakor tudi podjetje VectorVid Ltd, saj je ravno drugotožena stranka lastnik patenta virusnega vektorja GorAdCam, hkrati pa sta obe podjetji tudi hčerinski družbi matičnega podjetja Roctis AG.

Na procesnem delu sta se pojavili dve bistveni vprašanji, in sicer, ali lahko sodišče kljub nasprotovanjem tožnika in same tretje osebe, Ross Pharmaceuticalsa, kljub temu dovoli pridružitev te osebe, v skladu z drugim odstavkom 4. člena Pravil, ter ali se lahko zaslišanja prič in izvedencev izvedejo preko spleta oziroma na daljavo, kljub nasprotovanjem ene izmed strank postopka, tj. toženih strank. Na materialnem delu pa se je najprej pojavilo vprašanje, ali se lahko Dunajska konvencija v predmetni zadevi uporabi, saj je bilo sporno, ali je mogoče predmetno pogodbo sploh kvalificirati kot prodajno, ki predstavlja pogoj za uporabo te konvencije, ali pa gre morebiti že za licenčno pogodbo ali pa mešani tip pogodbe med prej navedenima. Od tega je bil nato odvisen odgovor na drugo bistveno vprašanje, to pa je, ali je v predmetni zadevi prišlo s strani toženih strank kot prodajalcev virusnega vektorja GorAdCam do kršitve prvega odstavka 42. člena Dunajske konvencije, ki določa, da mora prodajalec dostaviti blago, na katerem ni nobene druge pravice ali zahtevka tretje osebe na podlagi industrijske ali druge intelektualne lastnine, za katero je prodajalec ob sklenitvi pogodbe vedel ali bi moral vedeti. Glede tega je bila namreč sporna pravica Ross Pharmaceuticalsa kot tretje osebe, ki je z drugotoženo stranko sklenil dokaj podobno pogodbo v zvezi z vektorji, kakor sta jo nekaj let kasneje sklenili tožeča in prvotožena stranka, glede teh istih virusnih vektorjev.

Ekipa Pravne fakultete Maribor, ki so jo sestavljaji študentje Jan Dolenc, Jasmina Mitev in Ema Turnšek, se je pod mentorstvom asist. Denisa Baghrizabehija, Line Burkelc Juras, Stefana Danojevića in Petre Zupančič že od septembra 2020 aktivno pripravljala na reševanje zgoraj opisanega primera, pri tem pa so se študentje tekom priprav na finalno tekmovanje udeleževali številnih „pre-moot“ tekmovanj, med drugim so nastopili na PreMootu v Brnu, ki nekako predstavlja otvoritev tovrstnih priprav, le-te pa so nadaljevali skozi PreMoot v Hannovru, Atenah, Galiciji, Lvivu in Budimpešti, vse to pa je tekmovalcem doprineslo nove izkušnje in vzpodbudo za naprej. Tekmovalci Pravne fakultete Univerze v Mariboru so se pomerili proti ekipam Masaryk University iz Češke, Ivan Franko National University of Lviv iz Ukrajine, National Law University iz Indije, Bucerius Law School iz Nemčije, ki so bili tudi zmagovalci letošnjega tekmovanja, Brooklyn Law School iz Združenih držav Amerike, Bilkent University iz Turčije, Catholic University Milan iz Italije in številnim drugim. Tovrstna predtekmovanja so udeležencem predstavljala odlično pripravo na glavno tekmovanje, ki je letos potekalo na virtualni način, hkrati pa ponudilo tudi vpogled v reševanje mednarodnih gospodarskih sporov pred arbitražnim tribunalom.

Tudi na finalnem delu tekmovanja, ki je potekalo od 26.3.2021, pa do 1.4.2021, so se tekmovalci odlično odrezali, nasproti pa so jim stale University of Malaya, Russian School of Private Law, University of Pennsylvania in University of Ghent, s čimer so uspešno opravili svoje delo zastopanja Pravne fakultete Univerze v Mariboru na enem izmed najprestižnejših mednarodnih tekmovanj, kamor se je to leto prijavilo nekaj manj kot 400 različnih ekip iz vsega sveta.